_{^{Kaj hočejo ?}}

Sonce zahaja, mrak se dela. Prijetno toplo je. Sedim na terasi ob kozarčku sladkega vina. Moj večer je. Otroka sta v Ljubljani, mož na tenisu. Pogledam okoli sebe, zdi se mi, da sem sama, vendar … ne popolnoma.  Na levi se iz žive meje počasi premikajo. Lezejo. Na desni, proti vrtu, se vije srebrna lesketajoča sled. Tam spredaj v travi se počasi premikajo in bohotijo z rdečo in celo sivorjavo barvo s temnimi pegami. Invazija polžev! Kaj hočejo? Mojo solato?

Stresem se …nič mi ne morejo.

»Odmisli jih«, si rečem: » Zdaj imaš vrt brez polžev. Imaš ograjo proti polžem StopSnails.«

^{_{Kako imeti vrt brez polžev?}}

Spomin mi odtava nazaj, ko sva z možem sedela na terasi in se pogovarjala, kaj vse bova še naredila, da zaščitiva naš vrt pred polži.

Poznam gospoda, ki vsak večer z motiko v roki na svojem dvorišču pokonča nemalo število rdečih polžev. Neka druga gospa polže v vedru dobesedno prekuhava na žgočem soncu, tretja jih nabada na ražnjič palčke, zapiči na vrt in z njihovim vonjem odganja ostale. Moja pokojna babica jih je solila in je tem bitjem privoščila dokazano dolgotrajno umiranje.

Nič od tega nama ni dišalo, da bi delala, da bi bili brez polžev v vrtu.

^{_{Ekološka zaščita pred polži!}}

Preučila sva skoraj vso literaturo o polžih. Vse kar odganja polže na human in ekološki način. Mož je takoj dal idejo, da bi postavila hišico za krastače, v  Avstriji jim urejajo celo vodne motive na vrtu. Krastače so namreč teritorialci, več let lahko živijo na istem območju, na noč pa lahko pojedo toliko polžev, kolikor  tehtajo. Vendar, tudi če imate krastače je potrebno zanje skrbeti, torej z naravnimi sovražniki polžev ne bo nič. Še manj pa s kakim slepcem.

Najin prvi poizkus , ki se nama je zdel najbolj enostaven je bil, da okoli gredic posujeva snov, ki jim onemogoča gibanje. Midva sva se odločila za bele okope iz jajčnih lupin, ki ovirajo pot okoli vrta.  Plast snovi naj bi bila debela za širino dlani.  Srečna, da sva našla rešitev, da je vrt brez polžev, se že veselim jutrišnjega kosila. »Objedene liste solate bom odtrgala in pripravila prvo domačo bio solato« mu rečem vsa navdušena. Pred kosilom pa  … dvignem prvi list solate in na spodnji strani se hrani polž, velik sivorjave barve, s temnimi pegami.

In tudi ta dan je bilo kosilo brez zelene solate. Ves trud z ograjo iz jajčnih lupin je bil zaman.

Mogoče bodo pa pasti s pivom pomagale. Čeprav se zdi možu škoda piva za polže, vseeno poizkusiva.

Škoda piva. Bila je znanstvena fantastika, da bo naš vrt brez polžev. Sluzasti polži so se samo vračali  in z veseljem jedli našo solato namesto nas.

^{_{Naslednji poizkus – vrt brez polžev!}}

Sledi … ob naslednjem kozarčku … z nasmehom na obrazu in brez polžev v vrtu !

Mož je prišel s tenisa in mu grem pripravit skledo domače solate z redkvico 🙂